V NAŠEM KRAJU IMA VSAKA POT SVOJ ČAR

KS Šentilj je sestavljena iz štirih zaselkov: Arnače, Ložnica, Silova in Laze. Iz zapisov je razvidno, da se naš kraj prvič omenja leta 1261 v zvezi s cerkvijo, ki je tega leta prešla pod patronata gornjegradskega benediktinskega samostana. Prej je Št. lij spadal pod pražupnijo Škale, ki je nastala že v 10. stoletju.

Danes govorimo o kraju s približno 1300 prebivalci, ki je obdan z vrhovi: Koželj (1), Sevčnik (2) in Gora (3). Poti so urejene in lahko se podate na vrhove, saj boste priča krasnim razglednim točkam, kjer si lahko odpočijete in najdete stik z naravo. Lahko pa se zadržite v središču kraja in si ogledate cerkev sv. Egidija (4). Po zavetniku sv. Ilj je Šentilj tudi dobil svoje ime. Ob farni cerkvi stoji Til­nov dom (5). V središču kraja je zgradba, ki smo jo poimenovali Dom krajanov (6), saj je namenjen vsem krajanom in je sedež vseh aktivnih društev naše KS.

Sestavni del središča Šentilja, in za nas zelo po­membna zgradba, pa je zagotovo podružnična osnovna šola Šentilj in ob njej vrtec Sonček (7). Po cesti, ki pelje v smeri Velenja, občine, kamor spadamo tudi mi, boste prišli mimo vaške gostil­ne Pirh (8), kjer si lahko odpočijete na klopci pod krošnjo več kot 100 let stare lipe. Lahko si ogledate naš Gasilski dom (9). Če pa izberete smer vzhodno od središča, vas bo le ta peljala mimo našega Športnega parka Šentilj (10) in v tej smeri boste uzrli vzpetino na kateri se bohoti grad Svarcenštajn (11), ki je prvič omenjen leta 1360. Letnice na grajski kleti pričajo o letu 1076, torej gre še za starejše poreklo gradu. Če boste na poti srečali kakšnega starejšega krajana, vam bo le-ta z veseljem povedal zgodbi o Krulovi kapeli (12) in o Makovem križu (13).

V našem kraju je kar nekaj posameznikov, ki zelo vzorno skrbijo za čebelje družine. Se posebej lep in vreden ogleda je Vasletov čebelnjak (14).

Če boste slučajno izbrali našo ''Vinsko pot '', vas bo popeljala tudi čez zaselek Laze. Na poti nikar ne prezrite Oblakove kajže (15), ki stoji v neposredni bližini obnovljene stare kmečke hiše na Irbarjevi domačiji (16).

Krajani pa vam bomo med drugim radi pokazali tudi pot na vrh Sevčnika, ki je južneje od središ­ča. Ko se boste vzpenjali na vrh, si lahko ogledate jezerce (17), ki nikoli ne presahne. Če pa razmišljate o poti, ki pelje v smeri Ložnice, se lahko spotoma okrepčate pri Milanovem studencu (18) ali se odločite za spust in se ohladite v Vranji peči (19). Med drugo svetovno vojno je bil tukaj rudnik boksita, vendar so ga kasneje zaradi izčrpanja rudnin opustili. Zraven nekdanjega rudnika je torej Vranja peč, ki je pečina, skozi katero je potok, ime­novan Arnašnica, izdolbel pot in tako ustvaril pre­hod med zaselkoma Silova in Ložnica. Po pripo­vedovanju je Vranja peč dobila ime zaradi vran, ki naj bi se zadrževale na tej pečini. Če boste pozorno opazovali, boste morda tudi vi uzrli kakšno, ki bo sedela na skali, ki spominja na obliko Igle (20) in je prav nad to pečino.

Med našimi spomini boste našli tudi:

- spominsko obeležje padlim v I. sv. vojni pod zvonikom cerkve sv. Egidija (21),

- spominsko obeležje v spomin na žrtve, II. sv. vojne - stena doma krajanov (22).

M. S.