Predstavitev KS Vinska Gora

Področje Krajevne skupnosti Vinska Gora se razprostira na prehodu iz Spodnje Savinjske v Šaleško dolino in pokriva 1480 hektarov zemljišč. Zavzema jugovzhodni del Mestne občine Velenje. Domačije so poseljene po razgibanem pobočju pod Paškim Kozjakom, Ramšakovim vrhom, Vinsko goro in Radojčem. Na jugu mejimo na Ponikvansko planoto v občini Žalec.

Po kraju se vijejo štirje dokaj vodnati potočki, ki so v preteklosti poganjali mline, danes Šentjanški potok  napaja del naših domačij, Temnjaški poganja Vovkov mlin, preostala: Pirešica in Beli potok pa vijugata po kraju in močita polja v sušnem obdobju.

Pod okrilje Vinske Gore sodijo naslednje vasi: Vinska Gora, Prelska, Janškovo selo, Lopatnik, Lipje, Pirešica in Črnova. Imena le-teh nosijo pomembna sporočila iz preteklosti. Po popisu prebivalstva leta 1991 so nas prešteli 1604. Središče kraja je v dolini ob cesti Arja vas – Velenje. Tu je naša Podružnična 5 - razredna osnovna šola, tu sta dva oddelka vrtca, Večnamenski dom za šport, rekreacijo in prireditve. V njem imajo sedež  društva in organizacije. V bližini je skromna Mercatorjeva trgovina, vzorno urejen gasilski dom, nekaj obrtnikov in Gostišče Hren.

Ljudje smo skupaj s krajem, v katerem živimo, neprecenljiva vrednota, katero je vredno spoštovati in poznati tudi njene korenine.

Korenine našega kraja in ljudi v njem segajo v davno leto 1261.  Pisni viri poročajo, da je bila v tem obdobju na naši pečini postavljena krstilnica, ki je služila krščevanju otrok iz bližnje in širše okolice. V začetku naslednjega stoletja se prvič v pisnih virih omenjajo  posamezne hiše in vasi:

1309 zasledimo najprej Selo z eno hišo in Prelsko, 1320 je omenjeno Lipje, 1329 hrib Lopatnik, Sv. Janez, 1403/4 zaselki Vinska Gora, Pirešica in Črnova, 1458 Podvin.
V poznejših obdobjih so kapelico dozidali v cerkev in jo še večkrat dopolnjevali.
Člani raziskovalnega tabora ERICO dopuščajo možnosti obstoja rimske ceste, ki je vodila od današnjega Pernovega preko Lokovine in Janškovega sela naprej proti Velenju in Avstriji.
Prisotnost burnega življenja v srednjem veku potrjujejo najdbe turških podkev nekje na območju Lipja in Pirešice.
Verodostojen je tudi zapis v Krških bukvah, da so za Gornjegrajske menihe leta 1553 iz našega kraja vozili kvalitetno vinsko kapljico. O vinogradništvu pričajo  še danes ohranjene manjše viničarije.
Prvo štetje prebivalstva se je zgodilo leta 1754. Takrat so  našteli 756 krajanov.
Tako kot večina slovenskih krajev je bila tudi Vinska Gora aktivno vpeta v narodnoosvobodilni boj. Izgubili smo številne krajane in bili deležni več bojev.  Vinska Gora je skozi obdobja v preteklosti nosila različna imena: do leta 1954 se je uradno imenovala Št. Janž na Vinski gori. Še starejša so bila imena: Št. Janž na Peči, Št. Janž pri Velenju, po ljudsko kar Šentjanž.

Naš kraj je bil zaradi svoje lege in pomembne prehodne poti iz Spodnje Savinjske v Šaleško dolino zelo zanimiv po svojih upravnih ureditvah:

• 1849. leta - v dobi »pomladi narodov«- se prvič omenjav sestavi okrajnega glavarstva Slovenj Gradec in okraja Šoštanj
• Pred prvo svetovno vojno je bila krajevna občina Št. Janž na Peči
• Konec stare Jugoslavije občina Št. Janž na Vinski gori
• 1933 so kraj priključili občini Velenje
• 1934 se je zopet osamosvojil
• Po polemikah 1950 do 1954 so kraj priključili občini Žalec 
• 1995 so Vinsko Goro priključili MO Velenje

Morda ne bo odveč, da navedem pomembne mejnike šolstva v našem kraju:

• 1830 je zapis o prvi šoli v cerkveni zgradbi, katera se je zdaj umaknila sodobni cesti
• 1888 dograjena dvorazredna šola na pobočju Lipja
• 1961 postane podružnica in se pripoji OŠ Žalec
• 1973 s sredstvi samoprispevka zgrajena nova šola v dolini
• 1973 tudi začetek Vrtca v kraju
• 1987 zgrajen Večnamenski dom

Ker smo krajani Vinske Gore srčno združeni z lepim domačim okoljem, smo o njem sami ali pa različni strokovnjaki zapisali že veliko strokovnih, leposlovnih in informativnih pisnih stvaritev. Naj omenim le nekatere ustvarjalce pisnih virov:

• profesor Lojze Trstenjak, profesor Janko Orožen, Jože Jan, Rok Poles, raziskovalci in mentorji raziskovalnih taborov ERICO v letih 1997 in 1998;  KS, društva in ustanove v svojih treh knjigah, Podružnična šola v glasilu ob 170 letnici šolstva, Janškovo selo s svojim zveščičem, TD z Zbornikom, Cerkveni svet in gospod Tone Krašovec v različnih zloženkah,dijaki z različnimi diplomskimi deli in seminarskimi nalogami, Marija Lesjak, raziskovalke in raziskovalci  turističnih nalog skupaj z mentorji. Prav gotovo sta pomemben delež dodala PD s svojo planinsko potjo po mejah KS, TD s kolesarskima potema in turistično potjo, GD s svojima brošuricama ob pomembnih obletnicah delovanja, Peter Rebernik in še bi lahko kaj dodali.

Pričujoča kronologija kraja in zanimivosti naj bralca popeljejo k zgoraj omenjenim pisnim virom, ki so bogata dediščina nam in vsem zanamcem. Želimo, da se v tej zibeli življenja počutimo varno in prijetno! Bodimo  kot ena velika družina delovnih in veselih ljudi.