Šaleška dolina je nekdaj slovela kot dolina gradov. S katerekoli strani se obiskovalec bliža Velenju, ga pozdravi grad. Naselje Šalek in Šaleška dolina nosita svoje ponosno ime po gradu Šalek, ki je nastal v 12. stoletju in je najstarejši grad v dolini. Grad Šalek je v svoji turbulentni zgodovini prehajal iz rok v roke številnih plemiških družin in tudi škofije Krka na Koroškem.
Dejstvo, da je dolina dobila ime po gradu, je posebnost v slovenskem prostoru, kot je bil poseben tudi grad Šalek. V današnji razvalini se je od gradu praktično ohranil le še stolp, ki je v tlorisu trikotne oblike in je kot tak enkraten v slovenskem prostoru. S svojimi do 2,5 metra debelimi stenami in odlično strateško lego je omogočal nadzor nad Šaleško dolino. Ena izmed številnih legend, ki izhajajo iz njegove burne zgodovine pravi, da so se turške topovske krogle, ko so le-ti napadali Velenje, od grajskega stolpa enostavno odbijale. Leta 1676 je grad prvič pogorel. Po obnovi so ga v last dobili gospodje Gebelkhoven, vendar je leta 1770 grad spet pogorel. Po legendi je bil tistega nesrečnega dne na gradu glasen ples. Zunaj se je razdivjala nevihta, v grad je udarila strela, zaradi glasne glasbe pa tega niso opazili dokler ni bila že vsa streha v ognju
Vsaka slovenska vas ima tudi svojo cerkev. Šalečani smo na svojo cerkev Sv. Andreja upravičeno ponosni. Cerkvica zaradi svojih arhitekturnih značilnosti in povezanosti z gradom Šalek sodi med bisere umetnostne in zgodovinske dediščine tega dela Slovenije. Cerkev Sv. Andreja, ki danes spada v župnijo Bl. Antona Martina Slomška, se prvič omenja leta 1463. Zgradili so jo plemiči in cehi, katerih grbi so naslikani ob podpornikih. Skoraj v vsakem stoletju je cerkev doživela prezidave, danes pa je cenjena predvsem kot umetniški spomenik z gotskimi koreninami in poznejšimi baročnimi vplivi.
Cerkev, gostilna in gasilski dom so nepogrešljivi deli vsake slovenske vasi in trga – tudi Šaleka. Nad nami bdi še grajski stolp, kot spomenik naše bogate zgodovine in klenosti šalečana.
Šaleška planinska pot poteka po obronkih Šaleške doline: po pogorju Paškega Kozjaka, Šentviškem hribovju in Ponikovski planoti. Pot je dolga okoli 130 km, za kar je potrebno okoli 33 ur hoje in ima 21 kontrolnih točk. Te so v planinskih postojankah, v gostiščih, pri kmetijah, zadnja pa je v muzeju na Velenjskem gradu.
Začetek poti je v Šaleku pri Verdelj-Kavčiču ali pri »Cirotu«, kot domačini pravimo gostišču. Nadaljuje se preko Paškega Kozjaka, Graške gore, Slemena kjer se sreča z Evropsko E6 peš potjo, Gore Oljke do Velenjskega gradu.
Pot je označena z markacijo in črko »Š«, ter kovinskimi in lesenimi smernimi tablami.
Pot je smiselno prehoditi v štirih ali petih etapah. Izhodišča so lahko v Velenju, Gornjem Doliču, Šoštanju, Gabrkah ali Šmartnem ob Paki.
KS Bevče
